Šport, hrana, življenje in ... SLADKORNA BOLEZEN

Šport, hrana, življenje in … sladkorna bolezen
junij 17, 2019 Pajs

 

Spoznaj Lano, izjemno punco, ki si že od poznega otroštva življenje deli z inzulinsko črpalko. Ja, Lana je sladkorna bolnica … Sladkorna bolnica, ki si ne predstavlja življenja brez športa in hrane – bolezen je ne omejuje, s sladkorno boleznijo se je naučila živeti, jo sprejela kot del sebe, hkrati pa ne pusti, da bi jo le-ta definirala.

Njene kuhinjske podvige in recepte redno objavlja na svojem instagramu – @diabfit_lana – mi pa smo z njo opravili intervju, v katerem iskreno spregovori o življenju brez sladkorja, izzivih, ki jih ta prinaša, dotaknemo pa se tudi Pajsa. 🙂

 

1. Lana, zdravo, najprej bi te prosila, če nam zaupaš svojo zgodbo s sladkorno boleznijo. Kdaj si izvedela za bolezen, in kako je to takrat vplivalo na tvoje življenje?

Zdravo Tina in vsi, ki pajsate brez obresti! 🙂
Ja, tako, za sladkorno boleznijo tipa 1 sem zbolela že pri 9-ih letih. Zgodilo se je nenadno, vzroka še danes in verjetno nikoli ne bom poznala in to niti ni pomembno. Za sladkorno bolezen tipa 1 je značilna popolna destrukcija beta celic, kar pomeni, da naše telo ne proizvaja hormona inzulina in smo tako popolni odvisniki od zdravljenja z inzulinom – s pomočjo injekcij ali inzulinske črpalke. Ne obstaja blažja-zmerna-hujša oblika, samo ena je in ta pomeni zgoraj opisano.

Ob vprašanju, ki mi ga veliko ljudi postavi: » A tako hudo sladkorno imaš?« , se samo nasmehnem, kajti ja, smo doživljenjski odvisniki 🙂 In ne, nismo je dobili za to, ker smo jedli preveč sladkega 😀

Na moje življenje to takrat ni imelo večjega vpliva, menim da manjšega, kot bi ga imelo, če bi zbolela danes. Ja, sicer je bilo v moje življenje dodano 5 injekcij dnevno, minimalno 5 vbodov v prst na dan, dieta, skrb za uravnavanje sladkorja v krvi 24/7 in nenehna skrb staršev, ali sem ok. Nikoli nisem bila sladkosneda, še na praznovanju rojstnih dni sem odklonila torto. Trenirala sem športne plese in menim, da sem živela normalno umirjeno zdravo življenje. Injekcije in vso pikanje v prst mi tudi ni predstavljajo večjih težav, bi lahko rekla, da sem se veliko lažje sprijaznila z boleznijo kot starši in okolica.

 

2. Kateri so bili največji izzivi, ki jih je bolezen prinesla v tvoje življenje? Kako je bilo s športom in prehrano? Si se v otroštvu in mladosti kdaj počutila prikrajšano – sploh v povezavi s hrano?

Največji izziv, ki ga je bolezen prinesla v moje življenje je zagotovo nenehna skrb, brez »pauze«, za nivo sladkorja v krvi. Ni časa, da daš sladkorno bolezen za kakšno uro ali pa dan na stran, ne obstaja. Mnogo in še preveč je dejavnikov, ki vplivajo na porast ali padec krvnega sladkorja, veliko tudi takšnih, na katere nimam vpliva. Moj glavni cilj je držati nivo sladkorja v krvi v čim lepšem-boljšem ravnovesju, na kar pa ima vpliv veliko dejavnikov: prehrana, šport, služba, stres, hormoni, spanje, prosti čas, bolezen, kava, voda, psihično in fizično počutje in še in še bi lahko naštevala.

Poznavanje svojega telesa, sposobnosti, zmožnosti in seveda prehrane za odlično urejeno sladkorno bolezen, je moj največji izziv. Temu izzivu sem dodala v zadnjem letu še en nov izziv – doseganje zastavljenih ciljev v športu (fitnesu in bodybuildingu) s sladkorno boleznijo tipa 1.

 

 

3. Kaj si v svoji prehrani najbolj pogrešala oz. še pogrešaš?

Hmm, sem morala dobro premisliti preden sem lahko odgovorila na to vprašanje. Nehala sem pogrešati hrano, ki je ne smem, ker zame določena hrana ne obstaja, če želim imeti urejeno sladkorno bolezen – brez večjih nihanj krvnega sladkorja. Ob besedi »pogrešam« sem pomislila na nekaj drugega. Pogrešam občutek, ko bi lahko brez skrbi pojedla obrok in se ne rabila ves čas ukvarjati s vprašanji – Ali sem si vbrizgala dovolj inzulina? Ali premalo? Kdaj bo začel sladkor v krvi naraščati? So bile kakšne skrite maščobe v obroku, ki bodo kasneje imele vpliv na porast sladkorja v krvi? Ali bom imela kasneje morda hipoglikemijo? Itd. Nato se hitro spomnim, da to zame ne obstaja in o tem ne razmišljam več – včasih pa zasanjam – tako kot vsi 🙂

Zdaj pa lahko napišem še drug del odgovora na to vprašanje. Odkar sem pa poskusila vaše sezamove testenine in testenine iz zelene bananine moke, sem pa ugotovila da »Jaaaaa«, pogrešala sem obrok, ko lahko pojem testenine in ne rabim skrbeti, da bi sladkor v krvi narasel in tega ne bi mogla predvideti. Prav tako pico. Z vašim pizza mixom si lahko spečem ceeeelo pico samo zase in sladkor ostane uravnan. Seveda ob poznavanju hranilnih vrednosti celotne pice oziroma kateregakoli obroka. Torej, mene ste osrečili tako rekoč z vsemi nizkohidratnimi mešanicami za pico, muffine, kruh, pudingi … na kratko – vse 🙂

 

4. Kako skrbiš za ustrezen način prehranjevanja? Si obroke pripravljaš vnaprej, planiraš svoj jedilnik?

Tako je. Vse obroke načrtujem vnaprej in si jih tudi vnaprej pripravljam. Tako rekoč moji obroki skoraj nikoli niso spontani. Prav tako si hrano tehtam, uporabljam aplikacijo na telefonu za izračun hranilnih vrednosti na živilo. Tako sestavim obrok, razporedim hranilne vrednosti mojim potrebam in jih tudi izračunam. To je osnova, da lahko izračunam potrebno količino inzulina za obrok. S tem, ko vem kaj vnašam v svoje telo, koliko vnesem in kaj moje telo potrebuje, vse to skupaj pa prilagajam nivoju krvnega sladkorja – predstavlja zame ustrezen način prehranjevanja.

Dobronamerno svetujem tudi vsem sladkornim bolnikom, da poznajo hranilne vrednosti živil, kako dolgo se prebavljajo, kakšen vpliv imajo na telo in porast krvnega sladkorja, ter kakšna živila skupaj kombinirajo ter kdaj jih uživajo. Lovljenje ravnovesja med temi dejavniki je pa ključ do ustreznega načina prehranjevanja sladkornih bolnikov. Pravzaprav vseh, ki skrbijo za svoje zdravje in telo.

 

5. Ko iščeš prehranske izdelke zase – na kaj si še posebej pozorna?

Posebej pozorna sem, da imajo izdelki čim manj sladkorja oziroma ga nimajo. Takoj za tem je pomembno, da imajo čim manj ogljikovih hidratov in maščob. Ogljikovi hidrati naj bodo polnovredni in če je možno, tudi brez glutena. V večji meri se izogibam tudi maščobam in tako skrbim, da jih dnevno ne zaužijem več kot 20-30% celotnega kaloričnega vnosa. Ob tem pa ne smemo pozabiti na vnos vlaknin. Vlaknine upočasnjujejo absorpcijo glukoze iz hrane, prav tako pa skrbijo, da hrana ne zastaja v našem telesu in tako lahko ponovno vpliva na porast sladkorja v krvi.

 

6. Kako si našla Pajs brez obresti? Kaj te je pri naših izdelkih najbolj prepričalo?

Odgovor na zgornje vprašanje, vam že lahko da odgovor na to vprašanje. Pajsovi izdelki so me prepričali z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in visoko vsebnostjo vlaknin. Odkar sem prvič poskusila sezamove testenine in moj sladkor ni narasel, ste me prepričali, da poskusim še kaj. Nato sem si spekla pico, ki sem jo pojedla celo čisto sama in kaj, sladkor spet ni narasel in ni bilo nepričakovanih nihanj krvnega sladkorja. Muffini, in ta mix za muffine je prvič zelo enostavno in hitro za naredit, drugič pa spet ne vpliva na porast sladkorja v krvi. Prvič in drugič bi morala zamenjat, saj je nivo krvnega sladkorja pomembnejši od hitre in enostavne peke, seveda. So pa vaši mixi zelo dobrodošli tudi zaradi enostavne in hitre priprave.

 

7. Kateri je tvoj najljubši Pajs brez obresti izdelek?

Zagotovo testenine iz zelene bananine moke (tudi sezamove so odlične). Takoj za tem mix za kmečki kruh, ki je neverjetno okusen. Ko sem iz tega mixa spekla bombetke sem ostala brez besed oziroma sem rekla: »Pa to je ja kot navaden pravi domači kruhek.« Seveda sem spekla bombetke, iz katerih sem naredila burger. Lahko rečem samo, »mnjaaaaami«, Pajs brez obresti, odlični ste!!! Omenim še, da sem navdušena nad vsemi razmaščenimi mokami, saj moram kot diabetik pazit na vsebnost maščob in ravno zaradi tega ste me s temi mokami izredno razveselili.

 

8. Kako sladkorna bolezen vpliva na športno udejstvovanje – mnogi so prepričani, da se sladkorni bolniki ne morejo ukvarjati s športom – kako je s tem pri tebi?

Res je, tako pravijo in žalostna sem, da so nekateri v to prepričani. Sicer pa jih razumem, kajti tudi meni so na zdravniških pregledih zdravniki svetovali, da je zame primeren samo sprehod ali lahek tek. S tem se nikakor nisem mogla strinjat in vztrajala v vseh mojih športnih podvigih. Ja, ni enostavno, potrebuješ veliko vztrajnosti, motivacije, goreče želje in znanja. Dolgo sem iskala poti in načine, da bi sladkorna bolezen imela čim manjši vpliv na moje športno udejstvovanje. Danes z gotovostjo lahko rečem, da sem na zelo dobri poti. Imam točno določen cilj, ki ga v športu želim doseči in na tej poti mi tudi sladkorna bolezen ni ovira.

Vzela sem jo kot prednost, zanimivo ne? Mogoče o tem kdaj drugič. Prav tako si želim nekega dne pomagati tudi drugim oziroma tistim, ki jim sladkorna bolezen v športu predstavlja težavo oziroma težave.

Vsekakor še naj omenim to. Eden izmed ključev do uspešnega vodenja sladkorne bolezni je vsako dnevno ukvarjanje s športom oziroma katerokoli telesno aktivnostjo. Če povem zakaj, bo pa intervju predolg 🙂

 

9. Na pojav diabetesa tipa 1 ne moreš vplivati. Ga imaš, ali pa ne, lahko pa si olajšaš življenje. Kaj bi sporočila vsem ostalim, ki jih spremlja ta bolezen?

Nikoli se ne vprašajte: »Zakaj jaz? S čim sem si zaslužil-a sladkorno bolezen?« Življenje ima za vsakega izmed nas več kot tisoč razlogov zakaj je tako. Naj bo sladkorna bolezen vaša moč. Naj bo vodilo vaše discipline, vztrajnosti, moči, poguma, nepredanosti in goreče želje po zmagi. Zmagi v življenju. Vsak posameznik se naj zaveda, koliko discipline, moči in vztrajnosti potrebuje vsak dan, da živi in preživi s sladkorno boleznijo? Ogromno in bodimo za to hvaležni.

Pravzaprav hvaležni, da nas življenje preko bolezni uči vseh vrlin, ki jih lahko izkoristimo še na vseh ostalih področjih in ciljih v življenju. Če nam uspe vsak dan živeti s sladkorno boleznijo, nam lahko uspe tudi vse ostalo, kar si zadamo. In tukaj je moč. Bodimo hvaležni, učimo se in pomagajmo drugim.

 

 

Hvala Tina in Pajs brez obresti za intervju in priložnost, da vam lahko zaupam delček mojega življenja s sladkorno boleznijo tipa 1. Vse dobro vam želim 🙂

Lana