Kakšen je v resnici vpliv vlaknin na naše zdravje?

Kakšen je v resnici vpliv vlaknin na naše zdravje?
marec 7, 2018 tadej
In PALEO, PREHRANA

Podrobneje o prehranskih vlakninah

Kot obljubljeno, bomo v tej objavi nekaj več besed namenili vlakninam – tistim, prehranskim. O pomembnosti njihovega zadostnega uživanja se govori tako pogosto, da o njem čivkajo celo vrabci, ki jih srečamo na poti v službo. A kakšen je v resnici vpliv vlaknin na zdravje? In kako nam lahko nekaj, česar naše telo ni sposobno absorbirati, sploh koristi?

No, pa začnimo!

Glede na njihove lastnosti lahko prehranske vlaknine razdelimo v več različnih skupin, vsako od njih pa odlikuje specifično delovanje, zaradi česar so nepogrešljiv del naše vsakodnevne prehrane in nujen del zdravega načina življenja.
V splošnem lahko za vse vrste vlaknin trdimo, da podpirajo in varujejo delovanje celotnega prebavnega trakta, omogočajo daljši občutek sitosti, izboljšujejo absorpcijo hranil ter preprečujejo nastanek mnogih bolezni, med drugim tudi raka debelega črevesja.

vlaknine slika

Kako jih delimo?

Topne in netopne

Vlaknine se med seboj razlikujejo po svoji molekulski zgradbi. Tiste vlaknine, ki so z vodo sposobne tvoriti raztopino, označimo kot topne. Najpomembnejše med njimi so pektini, beta-glukani in gume, največ pa jih najdemo v sadju, stročnicah, ječmenu in ovsu.

Topne prehranske vlaknine delujejo prebiotično, upočasnjujejo absorpcijo hranil in s tem povečujejo njeno učinkovitost ter pripomorejo k zniževanju krvnega sladkorja in holesterola.

K netopnim prehranskim vlakninam prištevamo celulozo, hemicelulozo in lignin, njihov najbogatejši vir pa so zelenjava, stročnice in žita.

Te vlaknine ob stiku z vodo nabreknejo, s čimer pospešujejo prehod hrane skozi prebavni trakt, preprečujejo pojav zaprtja in našemu telesu omogočijo prihranek energije. So idealno živilo za vse, ki se pogosto soočajo z motnjami v odvajanju.

Fermentirajoče in ne-fermentirajoče

Nekatere vlaknine predstavljajo glavni vir hrane koristnim bakterijam, ki se nahajajo v našem črevesju – imenujemo jih fermentirajoče prehranske vlaknine.

Ob fermentaciji pride do tvorbe plinov in kratkoverižnih maščobnih molekul, ki z energijo oskrbujejo celice notranje stene črevesja. Mednje prištevamo večino v vodi topnih vlaknin ter fruktooligosaharide in lignin, v največjih količinah pa jih najdemo v gomoljnati zelenjavi, bananah in semenih, ki ob stiku z vodo nabreknejo.

Izsledki nekaterih študij pomanjkanje fermentirajočih vlaknin v prehrani povezujejo z oslabljenim imunskim sistemom in pojavom vnetnih obolenj.

Viskozne in ne-viskozne

Tudi viskozne vlaknine nase vežejo vodo, posledica česar je nastanek goste – viskozne raztopine. Ker je po njihovem zaužitju vsebina prebavil gostejša, viskozne vlaknine upočasnjujejo praznjenje želodca in prehod hrane skozi tanko črevo. Vplivajo tudi na počasnejšo absorpcijo glukoze in nekaterih drugih hranil, kar preprečuje nenaden dvig krvnega sladkorja po obroku.

 

Najpomembnejši predstavniki viskoznih vlaknin so pektin, beta-glukani, nekatere gume in indijski trpotec, ki ga samega ali v družbi ostalih zdravih vlaknin najdete tudi v naši spletni trgovini.

Privoščite si pravo brezobrestno pajsanje!